Jun ẍiky tuk’il jun ku’k
Chitzan jun maj. Atitaq jun ku’k B’etel tb’i ex jun iky kut tb’i. Najliqe’taq tuj jun ch’uq ch’im, at jun tal tja tuj nim k’ul. Jun q’ij ok noj[1]iky tuk’il ku’k, tej tex b’etil. Ex jyol twa ch’um tuj k’ul tej ttzaj wa’jay ti’j.
Tuj tkab’ maj qit tjaw kanet twitz jun ma’ xo’j. Xi’ tka’yi’n ma’ xo’j iky tuk’il ku’k. B’e’x tzaj k’alelen a’ tuj ttzi tu’n kyxi’ tcho’n. Tzaj b’isb’ajil kyi’j iky ex ku’k. B’e’x i sak’puj te ma’ xo’j. Ntzaj jun kyyol Tza’n ktel qu’n ja’la? –chichitzan- I el qelin tu’ntzan kypon kyja.
Qit tok lipe’ ma’ xo’j kyi’j iky ex ku’k. Nchi jaw ch’in, nchi qelin kykab’il, kyuk’il kyib’. Tuj qonikyin, qit tku’x kyewin kyib’. I ku’x tuj jun jul ja’ tumel at nim ab’j [2]. Atz kxel qewin qib’ tzalu’w chechitzan tal iky tuk’il ku’k. Ntzajku kywatl, qit tpon jun tilb’ilal xjal ttzi jul. Qit kyjaw sak’pej iky ex ku’k.
Qit tjaw yolin aj tilb’ilal xjal, jun xob’tzal, chitzan kye. -Alkyeqe ate’ tzalu?- chi. Qit kyjaw ch’in iky tuk’il ku’k. Ja ja, ja ja, ja, ja, chitzan ma’ tilb’ilal xjal. B’e’x n-ok yab’il wi’ja kyu’na. Mi’ chi jaw ch’ina chitzan. Ok chin kolile kyi’ja, chitzan.
Ntzajtzan kyxim. Ok kub’el xo’j qu’n chichitzan iky tuk’il ku’k. Qit tkub’ tb’inchan tilb’ilal xjal jun ch’ab’ tze’. Kub’ kyb’inchan tuk’il jun ab’j tu’n tjaw tz’aq xo’j. Jitz’ tkyim xo’j tu’n tze’. Ikyju’tzan onin tilb’ilal xjal kyi’j iky ex ku’k. Ikytzan mi’ i xi’ cho’na tu’n xo’j.
Concepción Tutuapa, San Marcos
