Cambios

Ir a la navegación Ir a la búsqueda
Busca en cnbGuatemala con Google

sin resumen de edición
Línea 87: Línea 87:  
</div>
 
</div>
 
*Pregunte a sus estudiantes: Ti xb’ant qu’n ti’j b’a’nxjalal/tnikyal ex tu’n mi’n qo chan yol/ jlon? Deje que 2 o 3 estudiantes respondan.
 
*Pregunte a sus estudiantes: Ti xb’ant qu’n ti’j b’a’nxjalal/tnikyal ex tu’n mi’n qo chan yol/ jlon? Deje que 2 o 3 estudiantes respondan.
====Xjelb’itz ex kyujsab’il xnaq’tzb’il====
+
 
 +
==Q’ij 4 In nok tipomal ex tspik’b’il (Nqob’in ex yolil)==
 +
{{Plantilla:Material interactivo tiempoA
 +
|tiempo=30 minutos
 +
}}
 +
{{Plantilla:Material interactivo recursosA
 +
|recursos=Papelógrafo o pizarrón, yeso o marcadores.
 +
}}
 +
===Aj tqe xnaq’tzb’il===
 +
*Diga: Kytzaq’wentza jun xjel lu: ti’tzan '''chajyoli’n/jlojyoli’n''' oje txi kyb’ine’?, ti’tzan kyb’ajel qa jun xjal in chan/ jlon yol?, ti’tzan in b’aj qa jun xjal mi’n q’aman chajyoli’n/jlojyoli’n? Escriba y/o dibuje las ideas en el pizarrón.
 +
*Diga a los estudiantes: Kyb’inchakuye kab’e txol; aqe toj b’an q’ob’aj. A kyb’i yajqe toj nayej, B kyb’i, ok chin kyjele twitz juntl kyuky’ile qa mixti’ kakab’ kyb’ete ok chin temb’ile kyxole.
 +
*Cuando ya estén formadas las filas, diga: Ok xel oxe amb’il kyeye tu’n ttzaj kytzaq’wene jun xjel kxel nq’mane. '''Junjun''' maj ok temb’il chukchaq kyuky’ile. Tnejil maj jaku txi kyka’yine’ qe’ xim tz’ib’inqe’ twitz slew tz’lan. Aju tkab’ ex toxi’n maj jaku ajb’en qe’ xim ex yol xtz’ajb’en kyu’n kyuky’i’le ma chi kyej kytz’aqtzanke txqantl yol ex xim. (Cuando llegue a la tercera parte, cubra el pizarrón o papelógrafo).
 +
*Diga: Ti’tzan '''chajyoli’n/jlojyoli’n''' oje txi kyb’ine’?, Ti’tzan kyb’ajel qa jun xjal in chan/injlon yol?, Ti’tzan in b’aj qa jun xjal mi’n q’aman '''chajyoli’n/jlojyoli’n'''? Aqe te txol B in xi kyb’i’n kyuky’i’l.
 +
*Después de un minuto, más o menos, diga: A qe’ xnaq’tzanjtz te txol A: Chi laq’exe jun kub’elj, tu’ntzan tten kakab’ kyb’aje chukchaq. Aju b’ajsb’il/mankb’il xnaq’tzanjtz te txol ok jawel yukchi aj t-xi tzyet jun txol. Ja’lo kytzaq’wenxe te kyuky’ile’. Ti’tzan '''chajyoli’n/jlojyoli’n''' oje txi kyb’ine’? Ti’tzan kyb’ajel qa jun xjal in chan/jlon yol? Ti’tzan in b’aj qa jun xjal mi’n q’aman '''chajyoli’n/jlojyoli’n?''' Kynankuye’ qa, aju’ maj lu il ti’j tu’n tkuwset kyxime nchi yoline’ kyu’n txqantl yol.
 +
*Después de un minuto, más o menos, diga: Ok qo ch’exb’el toxmaji’n quky’i’l, xnaq’tzanjtz te txol A: Chi laq’ex jun kub’elj. Ja’lo kymojtzantze: Ti’tzan '''chajyoli’n/jlojyoli’n''' oje txi kyb’ine’?, titzun kyb’ajel qa jun xjal in chan/jlon yol? ti’tzan in b’aj qa jun xjal mi’n q’man '''chajyoli’n/jlojyoli’n?''' Kyna’nkuye’ qa nimxi’x tzaq’web’il kywitz txqantl ma chi kyej.
 +
*Seleccione a los niños o niñas que normalmente no participan y diga: Ja’lo, jun kyxole’ ktzajel kyq’ama’n aqe’ kyxim. Recuerde que muchos se sienten más seguros después de haber hablado tres veces con otros.
 +
===Xjelb’itz ex kyujsab’il xnaq’tzb’il===
 +
Durante la clase, manténgase cerca de un estudiante para observar cómo cambia sus ideas con cada pareja. Conforme avanza, felicítelo por sus ideas y por su forma de expresarse. Escuche las intervenciones de los estudiantes para identificar si usan enunciados completos y pronuncian bien. Recuerde elogiar los usos correctos del idioma.
30 170

ediciones

Menú de navegación